Posnetek obstoječega stanja objekta

Posnetek obstoječega stanja objekta je eden ključnih korakov pred prenovo, rekonstrukcijo ali načrtovanjem posegov v obstoječo stavbo. Projektant potrebuje zanesljivo sliko realnega stanja, saj obstoječi načrti pogosto ne prikazujejo vseh sprememb, ki so nastale skozi leta, pri starejših objektih pa dokumentacija lahko manjka ali ni več povsem usklajena z dejanskim stanjem. Sodobno 3D lasersko skeniranje omogoča celovit digitalni zajem vidnih površin objekta in predstavlja učinkovito osnovo za pripravo uporabnih prostorskih podatkov.

Pri podjetju Vitrum Laser posnetek obstoječega stanja objekta ni zgolj zbir meritev. Podatke je mogoče obdelati v oblak točk ter glede na namen projekta pretvoriti v 2D načrte, 3D CAD modele ali BIM modele dejanskega stanja. Naročnik tako dobi podlago, ki jo lahko neposredno uporabi pri projektiranju, usklajevanju posegov, pripravi prenove ali rekonstrukcije in posodobitvi dokumentacije.

Kaj je posnetek obstoječega stanja objekta?

Posnetek obstoječega stanja objekta je dokumentiran prikaz dejanske geometrije in prostorskih odnosov obstoječe stavbe oziroma njenih izbranih delov. Namen ni prikazati, kako naj bi bil objekt izveden po prvotnih načrtih, temveč zajeti stanje, kakršno je v trenutku meritve.

To je posebej pomembno pri objektih, ki so bili skozi čas prenovljeni, dozidani ali drugače spremenjeni. Razlike med staro dokumentacijo in realnim stanjem lahko vplivajo na nadaljnje projektiranje, količine, usklajevanje novih elementov in samo izvedbo del. Zato kakovosten posnetek obstoječega stanja objekta zmanjšuje odvisnost od predpostavk in omogoča, da projektna ekipa odločitve sprejema na podlagi aktualnih podatkov.

Končni rezultat je odvisen od namena projekta. V nekaterih primerih zadoščajo 2D tlorisi, prerezi in fasade, v drugih je primernejši 3D model ali informacijsko bogatejši BIM model. Pomembno je, da se že pred zajemom določi, katere informacije naročnik dejansko potrebuje za nadaljnje delo.

Kdaj je posnetek obstoječega stanja objekta potreben?

Posnetek obstoječega stanja objekta je smiseln vedno, ko se bo projektiranje ali izvedba opirala na geometrijo že obstoječega objekta. Najpogosteje se uporablja pri:

• prenovah stanovanjskih, poslovnih in javnih objektov,
• rekonstrukcijah in spremembah obstoječih konstrukcij,
• adaptacijah notranjih prostorov,
• projektiranju novih instalacij ali opreme v obstoječem prostoru,
• izdelavi arhitekturnega posnetka,
• pripravi dokumentacije dejanskega oziroma as-built stanja,
• izdelavi 2D načrtov, 3D modelov ali BIM modelov obstoječega objekta,
• digitalizaciji starejših objektov, pri katerih dokumentacija ni popolna,
• načrtovanju posegov v kompleksnih industrijskih ali infrastrukturnih objektih.

Za arhitekta ali projektanta je takšna podlaga predvsem način, kako zmanjšati negotovost v začetni fazi projekta. Za investitorja pomeni boljšo preglednost, za izvajalca pa jasnejšo osnovo za pripravo in izvedbo posegov.

Zakaj uporabiti 3D lasersko skeniranje?

Pri klasičnem ročnem merjenju je treba vnaprej presoditi, katere dimenzije bodo pozneje potrebne. Pri kompleksnih objektih to lahko pomeni veliko posameznih meritev in dodatnih obiskov lokacije, če se med projektiranjem pojavi potreba po podatku, ki prvotno ni bil zajet.

Pri terestričnem laserskem skeniranju oziroma TLS (Terrestrial Laser Scanning) se vidna geometrija prostora ali objekta zajame digitalno. Rezultat zajema je oblak točk, ki predstavlja prostorski zapis izmerjenih površin. Na tej osnovi je mogoče pregledovati razmerja med elementi ter pripravljati nadaljnje 2D in 3D rezultate.

Za posnetek obstoječega stanja objekta je pomembna predvsem celovitost takšnega zajema. Namesto omejenega števila ročno zapisanih meritev projektna ekipa pridobi obsežen digitalni zapis vidnega stanja, iz katerega je mogoče pripraviti podlage glede na konkretne potrebe projekta.

Od oblaka točk do uporabne projektne podlage

Sama meritev še ni končni cilj. Vrednost za naročnika nastane takrat, ko se zajeti podatki pretvorijo v obliko, ki jo lahko arhitekt, projektant, inženir ali izvajalec dejansko uporabi.

Oblak točk

Oblak točk je digitalni prostorski zapis zajetega objekta. Omogoča pregled geometrije in predstavlja izhodišče za nadaljnjo obdelavo. Pri nekaterih projektih je lahko uporaben že kot referenčna podlaga, pogosto pa se iz njega pripravijo bolj strukturirani rezultati.

2D načrti dejanskega stanja

Če projekt zahteva tradicionalno projektno dokumentacijo, se lahko na podlagi zajetih podatkov izdelajo tlorisi, prerezi, fasade ali drugi 2D prikazi. Tak posnetek obstoječega stanja objekta je lahko zelo uporaben pri prenovah, arhitekturnem načrtovanju in pripravi dokumentacije za nadaljnje faze projekta.

3D CAD model

Pri kompleksnejših objektih je smiselna izdelava 3D modela. CAD oziroma računalniško podprto načrtovanje omogoča pripravo digitalne geometrije, ki jo lahko projektanti in inženirji uporabljajo pri nadaljnjem načrtovanju. 2D/3D modeliranje omogoča, da se iz zajetih podatkov oblikuje pregledna digitalna podlaga za preverjanje prostorskih odnosov ter usklajevanje novih in obstoječih elementov.

BIM model obstoječega stanja

Kadar projekt zahteva BIM pristop, se lahko podatki 3D skeniranja uporabijo v procesu Scan to BIM. BIM pomeni Building Information Modeling oziroma informacijsko modeliranje gradenj. Pri tem se iz oblaka točk izdela BIM model dejanskega stanja, ki ga lahko projektna ekipa uporablja za projektiranje, koordinacijo in nadaljnje upravljanje informacij o objektu.

Takšen pristop je posebej uporaben pri prenovah in rekonstrukcijah, saj novi projekt temelji na digitalnem modelu obstoječega objekta. Digitalizacija obstoječega stanja tako predstavlja povezavo med fizičnim objektom in sodobnim digitalnim projektantskim okoljem.

Posnetek obstoječega stanja objekta pri prenovi in rekonstrukciji

Pri prenovi je kakovost začetnih podatkov neposredno povezana s kakovostjo nadaljnjih odločitev. Če projektant dela na osnovi starega načrta, ki ne prikazuje kasnejših sprememb, se lahko neskladja pokažejo šele pri podrobnem načrtovanju ali celo med izvedbo.

Posnetek obstoječega stanja objekta omogoča, da se projekt začne z aktualno prostorsko podlago. To je pomembno pri umeščanju novih predelnih sten, stopnišč, opreme, instalacij, fasadnih elementov ali drugih rešitev, ki morajo biti usklajene z obstoječo geometrijo.

Pri kompleksnejših prenovah lahko digitalni zajem pomaga tudi pri komunikaciji med različnimi strokami. Arhitektura, konstrukcija in instalacije se namreč srečujejo v istem prostoru. Bolj ko je obstoječe stanje pregledno dokumentirano, manj je prostora za napačne predpostavke pri načrtovanju.

Arhitekturni posnetek kot osnova za projektanta

Arhitekturni posnetek je pogosta oblika dokumentiranja obstoječega stanja. Namenjen je pripravi načrtov in modelov, ki prikazujejo dejansko geometrijo objekta ter služijo kot izhodišče za projektiranje.

Vitrum Laser je arhitekturni posnetek že uporabljal kot podlago za rekonstrukcijo dela objekta, pri arhitekturnem posnetku stanovanja pa je bil 3D laserski zajem osnova za nadaljnjo pripravo BIM modela. Takšni primeri dobro pokažejo, kako se posnetek obstoječega stanja objekta poveže z dejansko projektantsko uporabo.

Za projektanta je prednost predvsem v tem, da lahko izhaja iz digitalne podlage, pripravljene glede na načrtovani način dela. Namesto da bi naročnik prejel samo merske podatke, se lahko rezultat prilagodi nadaljnjemu delovnemu procesu projekta.

Kaj naročnik dejansko prejme?

Pri naročilu je pomembno najprej opredeliti namen uporabe. Posnetek obstoječega stanja objekta je lahko pripravljen kot osnovni digitalni zajem ali kot bolj obdelana projektna podlaga. Glede na zahteve projekta lahko naročnik prejme:

• oblak točk kot digitalni zapis zajetega prostora ali objekta,
• 2D tlorise, prereze, fasade ali druge načrte dejanskega stanja,
• 3D model za uporabo pri nadaljnjem načrtovanju,
• CAD podlage za projektantske in inženirske procese,
• BIM model obstoječega oziroma as-built stanja,
• kombinacijo več rezultatov, kadar projekt zahteva uporabo podatkov v različnih fazah.

Končni obseg se določi glede na objekt, namen meritve in potrebe naročnika. Prav zato je priporočljivo, da se pred izvedbo jasno opredeli, ali bo rezultat namenjen arhitekturnemu projektiranju, rekonstrukciji, koordinaciji instalacij, popisu obstoječega stanja ali drugim nalogam.

Kako poteka izdelava posnetka obstoječega stanja objekta?

Izvedba je praviloma sestavljena iz več povezanih korakov. Cilj je, da zajem in obdelava podatkov že od začetka sledita temu, kar bo naročnik potreboval na koncu.

1. Opredelitev cilja. Najprej se določi namen posnetka, območje zajema in želeni končni rezultat.
2. Načrtovanje zajema. Glede na značilnosti objekta se pripravi način izvedbe meritev.
3. 3D zajem na lokaciji. Z laserskim skeniranjem se zajamejo vidne površine in prostorski odnosi objekta.
4. Obdelava podatkov. Posamezni zajemi se pripravijo v usklajen digitalni prostorski zapis oziroma oblak točk.
5. Priprava končnih podlag. Glede na dogovor se izdelajo 2D načrti, 3D CAD model, BIM model ali druga ustrezna oblika rezultata.
6. Predaja za nadaljnjo uporabo. Naročnik prejme dogovorjene podatke in jih lahko vključi v projektiranje, dokumentiranje ali pripravo izvedbe.

Takšen proces pomeni, da posnetek obstoječega stanja objekta ni ločen od nadaljnjega projektiranja, temveč je pripravljen prav zanj.

Komu je storitev namenjena?

Storitev je uporabna za različne profile naročnikov, ki potrebujejo zanesljive podatke o že zgrajenem prostoru. Med najpogostejše sodijo arhitekti, projektanti, gradbena in inženiring podjetja, BIM strokovnjaki, investitorji, izvajalci prenov, industrijska podjetja ter upravljavci objektov in infrastrukture.

Za arhitekta je posnetek obstoječega stanja objekta osnova za idejno ali izvedbeno projektiranje. Za izvajalca lahko pomeni boljše razumevanje prostora pred začetkom del. Za investitorja pa omogoča boljši pregled nad dejanskim stanjem objekta, preden se sprejmejo odločitve o prenovi ali rekonstrukciji.

Kako izbrati ustrezen končni rezultat?

Ni vsak projekt enak in ni vedno potreben najkompleksnejši model. Če naročnik potrebuje predvsem tlorise in prereze za pripravo arhitekturnega projekta, so lahko ustrezna rešitev 2D načrti. Če je pomembno prostorsko usklajevanje elementov, je smiselna 3D podlaga. Pri BIM projektih pa je lahko cilj strukturiran BIM model obstoječega stanja.

Pomembno vprašanje zato ni samo, kako izvesti posnetek obstoječega stanja objekta, temveč predvsem, za kaj bodo podatki uporabljeni. Ko je namen jasen, je mogoče ustrezno opredeliti zajem, stopnjo obdelave in končno obliko rezultatov.

Od dejanskega stanja do zanesljivejše projektne podlage

Pri posegih v obstoječe objekte je kakovostna projektna osnova pomembna že pred prvo narisano rešitvijo. Posnetek obstoječega stanja objekta s 3D laserskim skeniranjem omogoča digitalni zajem realne geometrije in pripravo podatkov, ki jih je mogoče pretvoriti v uporabne 2D, 3D, CAD ali BIM podlage.

Vitrum Laser povezuje zajem podatkov in njihovo nadaljnjo obdelavo, zato naročnik ne prejme zgolj meritev, temveč rezultat, prilagojen načinu uporabe. Primer takšnega pristopa je tudi 3D skeniranje objekta z izdelavo BIM modela, pri katerem je mogoče zajeto dejansko stanje uporabiti kot podlago za nadaljnje projektiranje in rekonstrukcijo.

Pogosta vprašanja o posnetku obstoječega stanja objekta

Kaj je posnetek obstoječega stanja objekta?

Posnetek obstoječega stanja objekta je dokumentacija dejanske geometrije in prostorskih odnosov objekta v trenutku meritve. Uporablja se kot podlaga za prenove, rekonstrukcije, projektiranje ter izdelavo 2D, 3D ali BIM dokumentacije.

Kdaj je smiselno naročiti 3D lasersko skeniranje objekta?

3D lasersko skeniranje je posebej smiselno pri prenovah, rekonstrukcijah, kompleksnih objektih in primerih, ko obstoječa dokumentacija manjka ali ni več povsem usklajena z dejanskim stanjem.

Kaj lahko prejmem po izvedenem skeniranju?

Glede na namen projekta lahko prejmete oblak točk, 2D načrte, 3D CAD model, BIM model dejanskega stanja ali kombinacijo različnih rezultatov. Končni obseg se določi pred izvedbo glede na način nadaljnje uporabe podatkov.

Ali je mogoče iz posnetka izdelati BIM model?

Da. Pri postopku Scan to BIM se podatki 3D laserskega skeniranja oziroma oblak točk uporabijo kot osnova za izdelavo BIM modela obstoječega stanja. Tak model je uporaben pri projektiranju, koordinaciji in prenovah.

Ali je posnetek uporaben tudi za arhitekte in projektante?

Da. Posnetek obstoječega stanja objekta arhitektom in projektantom zagotavlja aktualno digitalno podlago za pripravo novih rešitev, načrtovanje posegov in usklajevanje projektnih disciplin.

Katere podatke je smiselno poslati ob povpraševanju?

Za začetno opredelitev projekta je koristno navesti lokacijo in vrsto objekta, okvirni obseg območja, ki ga je treba zajeti, namen meritve ter želeni končni rezultat, na primer 2D načrte, 3D model ali BIM model.

Potrebujete posnetek obstoječega stanja za vaš projekt?

Če načrtujete prenovo, rekonstrukcijo ali poseg v obstoječi objekt, vam Vitrum Laser pomaga od zajema dejanskega stanja do uporabne projektne podlage. S 3D laserskim skeniranjem lahko pripravimo posnetek obstoječega stanja objekta ter ga glede na vaše potrebe obdelamo v oblak točk, 2D načrte, 3D CAD ali BIM model.

Pošljite nam podatke o objektu in namenu projekta ter preverite najprimernejši način izvedbe.

```